Kazalo:
- Definicija hrbtenjače
- Kaj je hrbtenjača?
- Anatomija hrbtenjače
- Kateri so deli hrbtenjače?
- Siva snov (Sivi del)
- Bela snov (Beli del)
- Hrbtenjača
- Delovanje hrbtenjače
- Kakšne so funkcije hrbtenjače?
- Nadzorni občutek
- Nadzor gibanja (motorja) in dela organov
- Refleksno gibanje
- Bolezen hrbtenjače
- Poškodba hrbtenjače
- Hrbtenična stenoza
- Multipla skleroza
- Amiotrofična lateralna skleroza (ALS)
- Katere so značilnosti ali simptomi bolezni hrbtenjače?
Definicija hrbtenjače
Kaj je hrbtenjača?
Hrbtenjača (hrbtenica kabel) ali znana tudi kot hrbtenjača je skupek živčnih vlaken, ki potekajo vzdolž hrbtenice in potekajo od dna možganov do spodnjega dela hrbta. Ta zbirka tkiv je razmeroma majhna, tehta le 35 gramov in premer približno 1 cm.
Čeprav je majhen, ima ta telesni organ ključno vlogo v človeškem živčnem sistemu. Hrbtenjača skupaj z možgani upravlja s centralnim živčnim sistemom, ki usklajuje človekove vsakodnevne dejavnosti, kot so premikanje, občutek bolečine ali drugi občutki (vroč in mrzel, vibracije, ostri in dolgočasni), za nadzor različnih telesnih funkcij, kot so dihanje, krvni tlak ali srčni utrip.
Pri izvajanju tega centralnega živčnega sistema so možgani ukazno središče za vaše telo. Medtem ko je hrbtenjača pot za sporočila, ki jih možgani pošiljajo v telo in iz telesa v možgane. Poleg tega hrbtenjača deluje tudi kot središče za usklajevanje refleksnih dejanj telesa, ki niso odvisna od možganov.
Anatomija hrbtenjače
Kateri so deli hrbtenjače?
Hrbtenjača ali hrbtenjača je skupek živčnih vlaken, obdanih s kostmi, hrustančnimi diski, vezmi in mišicami, da jo zaščiti pred poškodbami in šokom zaradi gibanja telesa. Kost je sestavljena iz 33 segmentov, imenovanih vretenca ali vretenca. Hrbtenjača prehaja skozi luknjo na sredini (imenovano hrbtenični kanal), ki je v vsakem vretencu.
Oblika tega vitalnega organa je razmeroma valjasta z dolžino približno 45 cm in je le približno dve tretjini celotne dolžine vretenc. Od te dolžine je hrbtenjača razdeljena na štiri strukture ali strukture, in sicer na vratno (vrat), prsno (zgornji del hrbta), ledveno (spodnji del hrbta) in križno (medenico). Čisto na dnu je snop živcev, ki spominjajo na konjski rep, ki se imenuje cauda equina.
Tako kot anatomija možganov je tudi vzdolž hrbtenjače obdana s cerebrospinalno tekočino in membransko membrano (možganske ovojnice), ki ščiti ta organ. Membranska ovojnica je sestavljena iz treh slojev, ki se imenujejo dura meter, arahnoid in pia meter.
Ko se hrbtenjača prereže vodoravno, je v njej več delov, ki imajo različne funkcije. Tu je nekaj delov ali anatomije hrbtenjače (hrbtenjače):
Siva snov je temno siva in ima obliko kot metulj, ki je v hrbtenjači. Ta del sestavljajo telesa živčnih celic (nevroni) in glijske celice in ima štiri "krila", imenovana rogovi.
Spredaj (sprednji ali trebušni rog) vsebujeta živčne celice ali motorične nevrone, ki prenašajo informacije iz možganov in hrbtenjače v mišice telesa, da spodbudijo njegovo gibanje. Medtem ko dva roga, ki sta zadaj (zadnji ali hrbtni rog), prenašata senzorične informacije, kot so dotik, pritisk ali bolečina, od telesa nazaj do hrbtenjače in možganov.
Poleg tega obstajajo tudi ti stranski rogovi in stebri vmesni ki igra vlogo v avtonomnem živčnem sistemu. Vendar stranske rogove najdemo le na nekaterih predelih hrbtenjače, in sicer v prsnem, zgornjem ledvenem in križnem predelu.
Siva snovv hrbtenjači, prekrit z belim delom, ki se imenuje bela snov.Ta odsek vsebuje aksone, ki različnim delom hrbtenjače omogočajo pravilno in nemoteno komunikacijo.
Ta akson se premika v obe smeri. Nekateri aksoni, usmerjeni navzgor, prenašajo signale iz telesa v možgane, tisti, ki se spuščajo, pa signale iz možganov v nevrone, ki se nahajajo v drugih delih telesa.
Enako kot siva snov, bela snov ločeni tudi v odseke, imenovane stolpci. Štirje odseki, in sicer zadnji steber (med obema zadnjima rogovoma), sprednji steber (med obema sprednjima rogovoma) in stranski stolpec (med zadnjim rogom in aksoni nevrona sprednjega roga).
Zadnji stolpec je sestavljen iz aksonov, usmerjenih navzgor, medtem ko so sprednji in stranski stolpci sestavljeni iz številnih različnih skupin aksonov naraščajočih in padajočih kanalov, vključno s tistimi, ki nadzorujejo periferni ali periferni živčni sistem.
Vsak del hrbtenjače, in sicer vratni, prsni, ledveni in križni, ima živčne korenine, ki se pojavijo na desni in levi. Te živčne korenine sestavljajo ventralne (sprednje) živčne korenine, ki vsebujejo motorične nevrone, pa tudi hrbtne (zadnje) živčne korenine, ki vsebujejo senzorične nevrone.
Dve vrsti živčnih korenin se združita in tvorita hrbtenjačo. Obstaja 31 parov hrbteničnih živcev, razdeljenih na pet delov, in sicer osem parov živcev v materničnem vratu (vratu), 12 parov živcev v prsnem košu (prsnem košu), pet parov živcev v ledvenem delu (želodec), pet parov živcev v križnici (medenica), pa tudi še 1 živčni par v vretencih repne kosti (trtica).
Ti hrbtenični živci nato povežejo hrbtenjačo z različnimi deli telesa in prenašajo impulze v možgane in iz njih skozi hrbtenjačo do določenih lokacij telesa.
Delovanje hrbtenjače
Kakšne so funkcije hrbtenjače?
Hrbtenjača ima tri pomembne funkcije pri nadzoru in koordinaciji človeškega telesa. Tri funkcije hrbtenjače so:
Ena od funkcij hrbtenjače je zbiranje in prenašanje signalov ali senzoričnih informacij, prejetih od okončin ali čutnih organov do možganov. Ti signali ali informacije lahko vključujejo občutek dotika, pritiska, temperature (vroče ali hladno) in bolečine. Te podatke bodo možgani nato obdelali, da se bodo odzvali.
Hrbtenjača poleg možganov prenaša tudi signale ali informacije iz možganov v določene mišice ali organe. Te informacije lahko posredujemo mišicam rok, rok, prstov, nog, stopal ali drugim delom telesa za nadzor gibanja (motorja). Na primer, ko želite hoditi, hrbtenjača prenaša informacije od možganov do mišic nog in jim ukaže ponoviti korake.
Poleg tega se lahko signali ali informacije prenašajo tudi v srce, pljuča ali druge organe telesa za izvajanje avtonomnih funkcij, kot so nadzor srčnega utripa, dihanja, krvnega tlaka itd.
Hrbtenjača ima tudi vlogo pri nadzoru refleksnih gibov v človeškem telesu. Pri refleksnem gibanju gredo impulzi skozi bližnjice ali bližnjice, torej ne da bi jih možgani najprej obdelali.
Eden od primerov je refleksno gibanje kolena, ki se nenadoma sunka, ko ga tapkate na določeni točki. Na strani Arizonske državne univerze poročajo, da so senzorični nevroni pri refleksnem gibanju kolena neposredno povezani z motoričnimi nevroni v hrbtenjači, ne da bi bili najprej obdelani v možganih. Zato ta postopek zagotavlja hitrejši odziv kot gibalni gibi na splošno.
Bolezen hrbtenjače
Bolezni ali motnje hrbtenjače so stanja, ki povzročajo poškodbe hrbtenjače. Ta stanja ali bolezni se lahko razlikujejo. Nekatere bolezni ali motnje hrbtenjače so:
Poškodba hrbtenjače je poškodba katerega koli dela hrbtenjače ali živcev na koncu hrbteničnega kanala (cauda equina). Do tega stanja lahko pride zaradi travmatičnega dogodka, na primer nesreče ali padca, ki poškoduje hrbtenico (zlom hrbtenice), vezi, hrbtenični diski ali sam kostni mozeg.
Poškodbe hrbtenjače pa se lahko pojavijo tudi zaradi nekaterih bolezni, kot so rak, artritis (artritis), osteoporoza in vnetja v hrbtenjači. To stanje lahko povzroči trajne spremembe moči, občutka in drugih telesnih funkcij pod mestom poškodbe.
Hrbtenična stenoza (hrbtenična stenoza) se pojavi, ko zaraščanje kosti ali tkiva zoži vretenca, zato lahko vplivajo na živčne korenine. To stanje lahko povzroči simptome, povezane z živčnim sistemom, na primer otrplost do paralize nog in stopal.
Multipla skleroza je bolezen, ki lahko ohromi centralni živčni sistem, in sicer možgane in hrbtenjačo. Pri obolelih za multiplo sklerozo imunski sistem napade živčno zaščitno membrano (mielin) in povzroči težave s komunikacijo med možgani in ostalim telesom. To stanje lahko povzroči trajne poškodbe ali poslabšanje živcev.
Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je bolezen živčnega sistema, ki prizadene živčne celice v možganih in hrbtenjači. Ta bolezen lahko oslabi in uniči telesne motorične nevrone, kar povzroči izgubo nadzora nad mišicami, na primer težave s hojo ali govorom.
Katere so značilnosti ali simptomi bolezni hrbtenjače?
Poškodba hrbtenjače lahko povzroči različne simptome, tudi tiste, povezane z živčnim sistemom. Ta simptom lahko začutimo okoli hrbtenice, lahko pa se razširi tudi na druge dele telesa, na primer roke in noge.
Nekateri simptomi ali značilnosti, ki se lahko pojavijo zaradi bolezni ali motenj hrbtenjače, so:
- Bolečine v hrbtu ali bolečina.
- Nekontrolirani mišični krči.
- Slabost, otrplost ali celo paraliza okončin.
- Spremembe telesnih refleksov.
- Izguba nadzora urina ali črevesja.
Če se ti simptomi ali značilnosti pojavijo, zlasti če se ponovijo in ne izginejo, se nemudoma posvetujte z zdravnikom. Zdravnik bo zagotovil pravo diagnozo in zdravljenje glede na vaše stanje.
